Sedanja KS Tržišče obstaja od l. 1962, ko so ukinili okraje in Tržišče pripojili k občini Sevnica. Pred tem je bila občina Tržišče pod Mokronoškim okrajem vse od 16. stoletja. KS Tržišče je ena izmed desetih KS, ki skupno tvorijo občino Sevnica. Spada med demografsko ogrožene KS v občini oz. Sloveniji.

KS Tržišče je velika  približno 20 km2 in šteje 22 strjenih naselij in 27 zaselkov. Največje naselje je Tržišče, večji kraji pa so še: Malkovec, Telče, Drušče, Pijavice, Vodale, Mladetiče, Trščina, Pavla vas. To območje ima pomemben geografski položaj, ki je še posebej izstopal v času naseljevanja teh krajev. Bogate arheološke najdbe pričajo o gosti poselitvi že v prazgodovinski, rimski in zgodnjeslovanski dobi. V gričevju prevladujejo gručasta naselja in zaselki, izvirajoči iz časa slovanske naselitve pred načrtno fevdalno kolonizacijo iz 11-13 stoletja.

Značilnosti regionalne arhitekture so gank, streha na čop in simetrična zasnova fasad. Gre namreč za tip osrednjeslovenske hiše, ki je prehoden in se v njem zrcalijo vsi sosednji vplivi, povdarjene pa so značilnosti panonske hiše. Prevladuje dom v gruči, kjer so gospodarska poslopja samostojna. Med njimi so zanimive kašče, vinski hrami, vezani ali dvojni kozolci (toplarji), hlevi in podi oziroma skednji. Etnološka dediščina je deloma predstavljena v Kmečkem in čebelarskem muzeju na Veseli gori, med tehniško dediščino štejemo značilne, zaradi poplavljanja dvignjene kamnite mostove čez Mirno (pri nas enoprekatni mostovi). Mirnsko dolino lahko imenujemo tudi deželo gradov in cerkva.  Omenili smo gradove, ki so izginili brez sledu, drugi so v ruševinah zaradi večnega bojevanja na naših tleh.

Tržišče

Gručasta vas v pobočni legi nad vhodom v zoženi del Mirnske doline ob strmem in ovinkastem klancu ceste Malkvec - Krsinji vrh. Pod njo leži v dolini ob cesti Trebnje - Sevnica zaselek Mostec, kjer se odcepi cesta na železniško postajo in v Krmelj. Pri Mostecu se izliva v regulirano strugo Mirne potok in je tu nekdaj gnal mlin, danes je le provizorij - mlinsko kolo. Med Mirno in cesto Trebnje - Sevnica se razlega 366m visoki Šentjurski hrib z nekaj hišami in njivami na prisojnem pobočju ter cerkvijo Sv. Jurija na vrhu. 

Tu živi pretežno kmečko prebivalstvo, ki prideluje predvsem žito, krompir, krmilne rastline, sadje. Redijo pa govedo in svinje, nekaj tudi perutnine. V središču vasi je krajevni urad, gostilna, pod vasjo pa sta dve trgovini Kmečka zadruga Sevnica z bifejem in privatna trgovina z živili, gasilski dom, mehanična delavnica, po vojni prenovljena 112 let stara šola , nova šola, športno igrišče, manjše privatno podjetje za modno šivanje, bencinski servis, pošta, pruh…

Sredi vasi nasproti stare šole stoji romanska cerkev Marije Vnebovzete, poleg podružnice Sv. Jurija najstarejša cerkev Mirnske doline. Prvotna kapela, ki je posvečena Sv. Florijanu, je bila zidana v 13. stoletju in je bila obrnjena natančno proti vzhodu. Vsa kapela je poslikana v 14. stoletju po furlanski smeri. Freske so še pod beležem, deloma uničene s kasnejšo dozidavo, tako da so nerazpoznavne. Kapela predstavlja oktogonalno sklenjeni  prezbiterij, kapelo s kipom sv. Florjana in zvonik. Predvidoma v 17. stoletju so podrli južni del kapele in jo podaljšali v pravokotno ladjo s korom. Oprema cerkve je pretežno iz 19. stoletja, z izjemo kipa sv. Florijana in kipa Marije Vnebovzete v glavnem oltarju, ki nima pretirane umetniške vrednosti, vendar je toliko značilen, ker predstavlja Marijo v noši, kakršno so nosile žene v času, ko se je gradila sedanja ladja cerkve.

Vrh vasi so nekdaj imenovali Sv. Trojica. Tam stoji cerkev sv. Trojice, ki so jo v letih okoli 1527 dali graditi in posvetiti šentrupertski župniki, bratovščina sv.Trojice. Danes je to farna cerkev tržiške fare, ki zajema tudi Krmelj in Gabrijele.

Malkovec

Obcestno naselje J od Tržišča vrh istoimenskega hriba ob cesti Tržišče- Pavla vas.

Je predvsem lapornat svet. Na Z gozdnati Turški dol, kjer je mnogo kostanjev, ki dajejo les za kolje v vinogradih. Na V je Jančeva dolina in Kumpoljca s trtnimi nasadi. Na J nekaj njiv , travnikov in vinogradov. Tu uspeva krompir, žito, mnogo jabolk in hrušk moštnic za mošt in za žganjekuho. Gojijo pašno govedo. Pridelujejo cviček, nekaj je trte samorodnice. Ena hiša je še lesena in krita s slamo, najstarejši lepo vzdrževan hram, ki je še v uporabi je iz l.1820.

Na Malkovcu so že oktobra 1941 aktivisti iz Tržišča in Mokronoga ustanovili odbor OF. V okupatorjevih zaporih in internacijah je bilo 20 domačinov. Ob cesti, ki se odcepi pri Medvejku na Slančji vrh stoji spomenik NOB. Kot pa sem že omenila se samega Malkovca dotika pisatelj Prežihov Voranc v svojem potopisu Od Mokronoga do Pijane gore. Malkovec je danes s svojimi vinskimi goricami, prijetno klimo in izjemnim razgledom ena izmed glavnih turističnih točk in pohodniških poti.

Pavla vas

Razloženo naselje na Murnovem hribu pod Malkovcem, od koder je dostop po krajevni cesti.

Krasijo jo vinogradi in zidanice, ter pod njimi travniki. Na V je dolina z manjšim potokom in vzpetina Krsinji vrh. Je predvsem lapornat svet. Domačini gojijo mnogo sadnega drevja, predvsem jabolka, hruške, ki jih spravijo za zimo, sušijo ali pa uporabijo za mošt ali žganje. Na J najdemo njivske površine in pašno živino, nekdaj volovsko vprego pa so danes zamenjali traktorji. Cerkev sv. Jakoba stoji na obzidanem platoju sredi vinogradov in izredno lepo vpeta v pokrajino. Iz samega mesta cerkve je prijetna razgledna točka. Vidimo Malkovec, Trščino, Laknice, Gorjance…Cerkev je preprosta pravokotna ladja z vogali, ki slonijo na močnih skalah, po nekaterih predvidevanjih utegne biti še iz romanskih časov. Prislonjeni prezbiterij z oktogonalnim sklepom in talnim zidcem pa je pozidan v gotski tradiciji. Cerkev je barokizirana, oprema pa izhaja pretežno iz 15. stoletja.

Telče

Telče se v pisnih virih omenjajo že pred 750 leti. Od Tržišča so oddaljene dobrih 6 km in ležijo na nadmorski višini 506m. Telče so razloženo naselje na vrhu Telškega hriba z jedrom ob vaški poti, ki pelje proti vinogradniški Telški Gori, kjer je zaselek z enakim imenom in proti malo nižjim Telčicam. Iz Telč lahko po drugi strani hriba, gledano iz Tržišča, preko vinogradniške Nove Gore, mimo Drušč najhitreje pridemo v Sevnico. Na Z se dvigata gozdnati Jeperjek in Rtiče. Prst je plitva peščena ilovica, nekaj je njivskega sveta, sadjarstva, vinske trte in proti Telčicam govedoreja. Telče je od l. 1901 imelo svojo šolo, ki so jo med drugo svetovno vojno uničili. Do l. 1969 je pouk potekal v zasebni stavbi, po tem letu pa v novo zgrajeni, za tiste čase moderni šoli. Danes ta objekt ne služi več za šolske namene. Uporablja ga GD Telče za svoje potrebe in krajani za kulturna družabna srečanja. Telče ima trgovino in cerkev, ki spada v faro Škocjan in je pod uporabo Salezijancev. Cerkev sv. Jakoba st. je iz 17. stoletja obdaja pa jo pokopališče. Ima pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjen prezbiterij. V obeh prostorih je banjast obok, zvonik je členjen z lizelami in pokrit s piramidasto kapo. Za novejšim velikim oltarjem je v sklepu prezbiterija naslikan na steno starejši baročni oltar. Na sredi v baročnem okviru je naslikan sv. Jakob, na levi apostol Simon in na desni sv. Miklavž. Vrh slikane arhitekture je baldahinska atika z Bogom Očetom. Telčam je posvetil Prežihov Voranc v svojem potopisu več odstavkov. Konec letošnjega leta bo tudi uradno predano svojemu namenu, ob praznovanju občinskega praznika, obnovljeno šolsko poslopje, ki bo v bodoče gasilski dom in prostor za druženje krajanov.

Slančji vrh

Je naselje, ki leži ob cesti Tržišče - Malkovec - Telče in je 4 km oddaljeno iz Tržišča in 2,5 km od Telč. Leži na nadmorski višini 483m in se razlega do Krsinjega vrha. Na tem območju najdemo veliko pašnikov, nekaj travnikov in njiv. Na J so obsežni gozdovi, predvsem mešano drevje, tudi pravega kostanja. V teh gozdovih lahko najdemo mnogo jagod, gob in borovnic. Prst precej težka peščena ilovica primerna za sadovnjake in vinograde. Na nizkem kamnitem čopu stoji sredi pokopališča cerkev sv. Urha, ki ima podobno notranjost kot ostale cerkve. 

Po nekaterih izročilih je cerkev stala že l. 1249, vendar je danes tako barokizirana, da sestavine, ki bi utegnile izvirati od takrat niso razvidne. Vsekakor je prezbiterij s svojim grebenastim obokom šele iz 17. stol., oprema pa šele iz 19. stol. Nekaj starejših dokazov kaže oltarna arhitektura današnjega oltarja Lurške Matere božje v zvonici, na katerem je tudi nekaj baročnih kipov. Tudi te vasice se dotika Prežihov Voranc.

Kaplja vas

Gručasto naselje, ki leži ob cesti zahodno od Tržišča na terasi desnega brega Mirne, ki teče tu po tesni dolini. Od Tržišča je oddaljena cca. 1500m, je tesno povezana s samim jedro KS.

Cerkev sv. Jurija na Šentjurskem hribu, ki kaže razločne sledove prazgodovinske naselbine, se prvič omenja l.1444 v Pleterski listni, kjer je Johanes iz Mokronoga prodal ozemlje priorju Hilariju. Ta podružna cerkev je po svoji arhitekturi in po freskah pomemben kulturni spomenik. Njen nastanek sega v romansko dobo po l. 1200, kar dokazuje ozko okno-lina v južni steni ladji in kvadratični prezbiterij. Obokan s krožnim obokom z rebri kvadratnega prereza z rahlo posnetim robom. Ves prezbiterij je poslikan v drugi polovici 15. stol. s freskami gotske furlanske smeri dobre kvalitete in tudi dokaj ohranjene. Na svodnih poljih so simboli štirih evangelistov, na vzhodni steni Kristus v mandorli z dvema angeloma, na levi pa je sv. Jurij v borbi z zmajem v krajini s cerkvijo in gradom. Sledovi srednjeveških fresk se kažejo tudi na cerkveni zunanjščini. Po stenah so razvrščeni apostoli, katerih freske so deloma uničene. Med zadnjo vojno je bila cerkev požgana in delno porušena. Kmalu so popravili zvonik in jo nanovo prekrili. L.1952 je bila izbrana za arheološko raziskavo izbranih spomenikov romanske arhitekture v Sloveniji in sedaj je pod spomeniškim varstvom.